Malo špehca tu, malo celulitka tam, malo bolj osebno

Ja mam obline. Imela sem jih vedno. Ko sem bla najbolj suha in ko sem bila najbolj polna. Ko sem bila najbolj fit in najmanj fit. In ne, nimam več izrazitega sixpacka. Ko sem bila mlajša sem se vedno sekirala zaradi svoje postave. Vedno sem se počutila najbolj debela od mojih prijateljic. Vsaka opazka sošolcev glede moje postave, riti ali česarkoli je bila kot nož v srce, tudi če ni bila mišljena slabo. Vedno sem se zaradi svojih oblin počutila manjvredno. Seveda je bila kot pika na i še moja višina, motorična nesposobnost in slabo ravnotežje. Pa zdaj? Zdaj sem fit. Še vedno imam celulit, malo špehca tu in tam (tako ima usaj fant kaj za primt 😁) ampak sem resnično srečna. Zdaj resnično obožujem svoje obline! Ravno te obline me naredijo še bolj ženstveno in samozavestno. Ko zdaj pogledam slike za nazaj se ne morem načuditi kako sem se lahko počutila tako debelo, ko pa sploh nisem to bila. Vse je bilo v moji glavi in roko na srce, vsa posiljevanja kaj je lepota in kaj ne s strani medijev ni čisto nič v pomoč deklicam v razvoju – fizičnem in psihičnem. Imela sem obdobja ko sem stradala, se bala hrane, pretirano trenirala, zlorabljala svoje telo, zelo depresivna obdobja, obdobja ko se nisem prepoznala in obdobja kompulzivnega prenajedanja.. Ampak šele z določeno stopnjo osebnostnega razvoja sem prišla do točke ko se ne več enačim s svojim fizičnim telesom. Moje telo ni jaz. Je moje orodje za izražanje sebe in moje orodje za izkustva, vendar me ne več utesnjuje. Zdaj imam precej bolj zdrav odnos do hrane in sebe. Zdaj si dovolim biti popolna v svoji nepopolnosti. Še vedno pride dan ko se zasekiram zaradi nekih stvari, ki jih imam za pomanjkljivosti. Ampak vedno več dam na svoje počutje in odnos do sebe. Ni lahko. Sploh v tem svetu, ki stremi k nekim izmišljenim popolnim standardom. Vsak je unikat in nesmiselno se je tlačit v nek univerzalni kalup, ko pa imamo tako čudovito možnost biti edinstveni. Sprejmi svojo drugačnost. Pride trenutek ko se zaveš, da vse kar si imela za svojo pomanjkljivost je v resnici tvoja prednost in možnost za istopati. Imeti rad sam sebe in se ne ozirati na mnenja drugih (sploh najbližjih in družine) je nekaj najtežjega v življenju. Ampak, če vztrajaš korak za korakom, tudi če občasno narediš dva nazaj, te slej ko prej pripelje do točke, ko se obrneš in opaziš kako zelo dolgo pot si prehodila. Zato imej se rada. Ne umetno. Ne neiskreno. Ne zlagano. Poslušaj svoj tihi glasek ki te obožuje v dno tebe. Naj tvoja dejanja izhajajo iz ljubezni in hvaležnosti, ne pa krivde, sramu in jeze. Jaz vsaki ženski, ki je kdaj ali ki zdaj trenira pri meni poskušam skozi trening poslati samo to pomembno sporočilo. Čudovita si taka kot si. S tabo ni nič narobe. Ne podcenjuj se, ker si neverjetno sposobna. Samo to šteje. Tvoj pogum in vztrajnost. Sreča in mir v srcu, ki se manifestira na telesu. Rada te mam!

XOXO

Enet